Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu. Po odgovore smo se odpravili k tistemu, ki je pravzaprav avtor besedne zveze bolezen prostočasja - to je klinični psiholog dr. Ad Vingerhoets, zdaj že upokojeni profesor z univerze Tilburg na Nizozemskem. Pri oddaji pa pomagajo še psihoterapevtka dr. Tina Bončina, endokrinologinja dr. Marija Pfeifer in imunologinja dr. Esther Sternberg iz Medicinske fakultete Tucson Univerze v Arizoni, ki se ukvarja s povezavo med možgani in našim imunskim sistemom.

Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu. Po odgovore smo se odpravili k tistemu, ki je pravzaprav avtor besedne zveze bolezen prostočasja - to je klinični psiholog dr. Ad Vingerhoets, zdaj že upokojeni profesor z univerze Tilburg na Nizozemskem. Pri oddaji pa pomagajo še psihoterapevtka dr. Tina Bončina, endokrinologinja dr. Marija Pfeifer in imunologinja dr. Esther Sternberg iz Medicinske fakultete Tucson Univerze v Arizoni, ki se ukvarja s povezavo med možgani in našim imunskim sistemom.

Bolni - a le na dopustu?

Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.Gostje oddaje:  dr. Mitja Saje z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Marina Pintar z Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Mihael Brenčič z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani

Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.Gostje oddaje: <ul> <li>dr. Mitja Saje z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani</li> <li>dr. Marina Pintar z Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</li> <li>dr. Mihael Brenčič z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani</li></ul>

Namakanje

Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu. Gostje:  dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Četina, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Nina Humar, predsednica Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade

Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu. Gostje: <ul> <li>dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo</li> <li>dr. Matjaž Četina, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo</li> <li>Nina Humar, predsednica Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade</li></ul>

Ko popusti jez

Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.Sogovornice:  dr. Anka Slana Ozimič, nevroznanstvenica dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja in antropologinja Saša Vipotnik, glasbenica in nevrologinja Adriana Barton, čelistka in novinarka

Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.Sogovornice: <ul> <li>dr. Anka Slana Ozimič, nevroznanstvenica</li> <li>dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja in antropologinja</li> <li>Saša Vipotnik, glasbenica in nevrologinja</li> <li>Adriana Barton, čelistka in novinarka</li></ul>

Ko se izštekamo ...

V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.Poglejte še:  Prvi dnevnik o Znanosti na cesti Otrok z DNK treh oseb Frontotemporalna demenca in protein FUS Zanositev po zdravljenju raka dojk

V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.Poglejte še: <ul> <li><a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/{stub}/167891219?t=1065" rel="noopener nofollow" target="_blank">Prvi dnevnik o Znanosti na cesti</a></li> <li><a href="https://www.theguardian.com/science/2023/may/09/first-uk-baby-with-dna-from-three-people-born-after-new-ivf-procedure" rel="noopener nofollow" target="_blank">Otrok z DNK treh oseb</a></li> <li><a href="https://academic.oup.com/brain/advance-article/doi/10.1093/brain/awad130/7127731?searchresult=1" rel="noopener nofollow" target="_blank">Frontotemporalna demenca in protein FUS</a></li> <li><a href="https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa2212856" rel="noopener nofollow" target="_blank">Zanositev po zdravljenju raka dojk</a></li></ul>

Znanost v maju: O otroku treh staršev, frontotemporalni demenci in Znanosti na cesti

Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem? Gostje:  dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL), strokovnjak na področju umetne inteligence in strojnega učenja, dr. Vida Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP), raziskovalka umetne inteligence v medicini, dr. Špela Vintar (Filozofska fakulteta, UL), skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje, dr. Sebastjan Vörös (Filozofska fakulteta, UL), filozof znanosti, tehnologije in človeškega izkustva.

Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem? Gostje: <ul> <li>dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL), strokovnjak na področju umetne inteligence in strojnega učenja,</li> <li>dr. Vida Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP), raziskovalka umetne inteligence v medicini,</li> <li>dr. Špela Vintar (Filozofska fakulteta, UL), skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje,</li> <li>dr. Sebastjan Vörös (Filozofska fakulteta, UL), filozof znanosti, tehnologije in človeškega izkustva.</li></ul>

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju (celotna okrogla miza)

Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne.Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?Gostje oddaje so:  dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL), strokovnjak na področju umetne inteligence in strojnega učenja, dr. Vida Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP), raziskovalka umetne inteligence v medicini, dr. Špela Vintar (Filozofska fakulteta, UL), skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje, dr. Sebastjan Vörös (Filozofska fakulteta, UL), filozof znanosti, tehnologije in človeškega izkustva.  Celoten posnetek okrogle mize

Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?Gostje oddaje so: <ul> <li>dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL), strokovnjak na področju umetne inteligence in strojnega učenja,</li> <li>dr. Vida Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP), raziskovalka umetne inteligence v medicini,</li> <li>dr. Špela Vintar (Filozofska fakulteta, UL), skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje,</li> <li>dr. Sebastjan Vörös (Filozofska fakulteta, UL), filozof znanosti, tehnologije in človeškega izkustva.</li> </ul> <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174960318" rel="nofollow" target="_blank">Celoten posnetek okrogle mize</a>

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju

Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.In s pomočjo genov lahko še podrobneje pišemo zgodbe velikanov preteklosti, kakršen je bil med drugim tudi Ludvig van Beethoven, pojasnjuje Johannes Krause, eden od direktorjev na čelu inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, pristojen za arheogenetiko. Leta 2010 je bil prav on tisti, ki je odkril denisovce, nedavno pa je skupaj z mednarodno skupino raziskovalcev veliko pozornosti požel z rezultati analize dednega zapisa tega slavnega skladatelja. V svojem delu s pomočjo genetike preučuje kulture in populacije iz davne preteklosti ter evolucijo spremljajočih jih patogenov, zanima ga, kako se te odslikavajo v sodobnih populacijah, kako so potekale selitve, kako so ljudje torej končali točno tu, kjer so, ter kakšna je genetska zgodovina svetovne populacije. Kot povod za tokratno oddajo je služila knjiga Potovanje naših genov, pod katero je podpisan kot soavtor in ki je od nedavnega na voljo tudi v slovenščini v prevodu Aleša Učakarja. 

Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.In s pomočjo genov lahko še podrobneje pišemo zgodbe velikanov preteklosti, kakršen je bil med drugim tudi Ludvig van Beethoven, pojasnjuje <a href="https://www.mpg.de/14980405/evolutionary-anthropology-krause" rel="nofollow" target="_blank">Johannes Krause</a>, eden od direktorjev na čelu inštituta <a href="https://www.eva.mpg.de/index/" rel="nofollow" target="_blank">Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu</a>, pristojen za arheogenetiko. Leta 2010 je bil prav on tisti, ki je odkril denisovce, nedavno pa je skupaj z mednarodno skupino raziskovalcev veliko pozornosti požel z rezultati analize dednega zapisa tega slavnega skladatelja. V svojem delu s pomočjo genetike preučuje kulture in populacije iz davne preteklosti ter evolucijo spremljajočih jih patogenov, zanima ga, kako se te odslikavajo v sodobnih populacijah, kako so potekale selitve, kako so ljudje torej končali točno tu, kjer so, ter kakšna je genetska zgodovina svetovne populacije. Kot povod za tokratno oddajo je služila knjiga <a href="https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/psihologija-osebni-razvoj-vzgoja/potovanje-nasih-genov" rel="nofollow" target="_blank">Potovanje naših genov</a>, pod katero je podpisan kot soavtor in ki je od nedavnega na voljo tudi v slovenščini v prevodu Aleša Učakarja.

Evropo so nekoč poseljevali temnopolti in modrooki ljudje

Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.

Po poteh mrtvih in o zgodovini žensk v tranzicijskih obdobjih

V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.Gosti:  dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut), Simon Čretnik (kmetija Čretnik), dr. Orit Goldman (Steakholder), dr. Žiga Malek (Vrije Universiteit Amsterdam).

V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.Gosti: <ul> <li>dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut),</li> <li>Simon Čretnik (kmetija Čretnik),</li> <li>dr. Orit Goldman (Steakholder),</li> <li>dr. Žiga Malek (Vrije Universiteit Amsterdam).</li></ul>

Kmetijstvo prihodnosti, 3. del: Robotski sesalniki gnoja, molzni roboti in prihodnost natisnjenih zrezkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik. Gosti: dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut), Niko Miholič (Panorganix), dr. Žiga Malek (Vrije Universiteit Amsterdam).

V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik. Gosti: dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut), Niko Miholič (Panorganix), dr. Žiga Malek (Vrije Universiteit Amsterdam).

Kmetijstvo prihodnosti, 2. del: Rastlinjaki pod nadzorom umetne inteligence in podzemni vrtovi

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo. V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih.  Gosti: dr. Blaž Germšek, dr. Barbara Pipan, dr. Žiga Malek

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo. V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih. <ul> <li>Gosti: <a href="https://www.kis.si/Sodelavci_ICJ/dr._Blaz_Germsek/" rel="nofollow" target="_blank">dr. Blaž Germšek</a>, <a href="https://www.kis.si/Sodelavci_PSGZ/dr._BARBARA_PIPAN/" rel="nofollow" target="_blank">dr. Barbara Pipan</a>, <a href="https://research.vu.nl/en/persons/%C5%BEiga-malek" rel="nofollow" target="_blank">dr. Žiga Malek</a></li></ul>

Kmetijstvo prihodnosti, 1. del: Oživljena prst in fižol, pripravljen na podnebne spremembe

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu  prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani  Zapiski  ChatGPT; Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;  Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti; nova konferenca Združenih narodov o vodi; asteroid Ryugu; koktajl za povrnitev treznosti. 

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu <ul> <li>prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani</li> </ul> Zapiski <ul> <li><a href="https://openai.com/blog/chatgpt" rel="nofollow" target="_blank">ChatGPT;</a></li> <li><a href="https://www.ijs.si/ijsw/Zlati%20znak%20Jo%C5%BEefa%20Stefana" rel="nofollow" target="_blank">Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;</a> </li> <li><a href="https://www.bf.uni-lj.si/sl/novice/2023031511181497/v-zbornicni-dvorani-univerze-poleg-jesenkovih-nagrad-podeljena-tudi-priznanja-fakultete" rel="nofollow" target="_blank">Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti;</a></li> <li><a href="https://sdgs.un.org/conferences/water2023" rel="nofollow" target="_blank">nova konferenca Združenih narodov o vodi;</a></li> <li><a href="https://www.reuters.com/lifestyle/science/asteroid-discovery-suggests-ingredients-life-earth-came-space-2023-03-21/?utm_source=Sailthru&amp;utm_medium=Newsletter&amp;utm_campaign=Daily-Briefing&amp;utm_term=032223" rel="nofollow" target="_blank">asteroid Ryugu;</a></li> <li><a href="https://gizmodo.com/drunk-mice-sober-hormone-shot-alcohol-poisoning-1850199498" rel="nofollow" target="_blank">koktajl za povrnitev treznosti.</a> </li></ul>

Marec v znanosti: Izmuzljiva umetna inteligenca, izplen konference o vodi in streznitveni poskusi

Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.Celotni okrogli mizi lahko prisluhnete tukaj.

Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.Celotni okrogli mizi lahko prisluhnete <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174946129?fbclid=IwAR04FjxudvB9C4osE4vuO8yWaimzdQlnabZ5WcenjgX7RaWuoFCjl23UuHk" rel="nofollow" target="_blank">tukaj</a>.

Če se kaj ne spremeni, se bomo odselili

V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja. Sogovorniki: - psiholog dr. Richard Stephens; - nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek; - jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek.

V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja. <h3>Sogovorniki:</h3> - psiholog dr. Richard Stephens; - nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek; - jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek.

Možgani in preklinjanje: Sto kosmatih nevronov!

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo?  Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!

Pi***!! Tako se (ne) govori!! Možgani in preklinjanje 

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:   prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU dr. Asiya Gusa, Univerza Duke dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu  Zapiski:   Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju Candida auris in podnebne spremembe Glive in reakcije na toplotni stres Zombi mravlje

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem. To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/The_Last_of_Us_(TV_series)" rel="nofollow" target="_blank">The Last of us</a> oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:  <ul> <li>prof. dr. <a href="https://www.bf.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/296/gundecimerman-nina" rel="nofollow" target="_blank">Nina Gunde-Cimerman</a>, <a href="https://twitter.com/UL_BioTech" rel="nofollow" target="_blank">Biotehniška fakulteta</a> Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU</li> <li>dr. <a href="https://twitter.com/AsiyaGusa" rel="nofollow" target="_blank">Asiya Gusa</a>, <a href="https://duke.edu/" rel="nofollow" target="_blank">Univerza Duke</a></li> <li>dr. <a href="https://www.birmingham.ac.uk/staff/profiles/immunology-immunotherapy/drummond-rebecca.aspx" rel="nofollow" target="_blank">Rebecca A Drummond</a>, <a href="https://www.birmingham.ac.uk/index.aspx" rel="nofollow" target="_blank">Univerza v Birminghamu</a></li> <li>dr. <a href="https://www.williamcbeckersonphd.com/" rel="nofollow" target="_blank">William Beckerson</a>, <a href="https://www.uu.nl/en" rel="nofollow" target="_blank">Univerza v Utrechtu</a></li> </ul> Zapiski:  <ul> <li><a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1878614611000729?via%3Dihub" rel="nofollow" target="_blank">Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju</a></li> <li><a href="https://journals.asm.org/doi/10.1128/mBio.01397-19" rel="nofollow" target="_blank">Candida auris in podnebne spremembe</a></li> <li><a href="https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.2209831120" rel="nofollow" target="_blank">Glive in reakcije na toplotni stres</a></li> <li><a href="https://www.theatlantic.com/science/archive/2017/11/how-the-zombie-fungus-takes-over-ants-bodies-to-control-their-minds/545864/" rel="nofollow" target="_blank">Zombi mravlje</a></li></ul>

Bolj kot gliv se moramo bati sebe

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?Gosti:   dr. Tomaž Zwitter,FMF, Gregor Vertačnik, ARSO, Luka Ravnik, ARSO, dr. Maja Čemažar, Onkološki inštitut.

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji? Gosti: <ul> <li>dr. Tomaž Zwitter,FMF,</li> <li>Gregor Vertačnik, ARSO,</li> <li>Luka Ravnik, ARSO,</li> <li>dr. Maja Čemažar, Onkološki inštitut.</li></ul>

Februar v znanosti: Analize podatkov teleskopa James Webb, razburljivi baloni in severni sij v Franciji

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?V Sloveniji je bilo v minulih letih opravljenih tudi več študij potresne ogroženosti za potrebe Civilne zaščite s skupnim imenom POTROG. Njihove ugotovitve so javno dostopne tudi na spletu. Tam lahko najdete oceno potresne ogroženosti posamezne lokacije kjerkoli v državi, natančne ocene za nekatere izbrane stavbe in aplikacijo, s pomočjo katere lahko izračunate oceno potresne ogroženosti za svoj dom oziroma katerokoli stavbo v državi, za katero imate vsaj osnovne gradbene podatke. Gosta:  Jure Atanackov, geolog, Geološki zavod Slovenije; Matjaž Dolšek, profesor potresnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi? V Sloveniji je bilo v minulih letih opravljenih tudi več študij potresne ogroženosti za potrebe Civilne zaščite s skupnim imenom <a href="http://potrog2.vokas.si/" rel="nofollow" target="_blank">POTROG</a>. Njihove ugotovitve so javno dostopne tudi na spletu. Tam lahko najdete oceno potresne ogroženosti posamezne lokacije kjerkoli v državi, natančne ocene za nekatere izbrane stavbe in <a href="http://potrog2.vokas.si/OceniSvojoStavbo" rel="nofollow" target="_blank">aplikacijo</a>, s pomočjo katere lahko izračunate oceno potresne ogroženosti za svoj dom oziroma katerokoli stavbo v državi, za katero imate vsaj osnovne gradbene podatke. <h4>Gosta:</h4> <ul> <li><a href="https://twitter.com/JAtanackov" rel="nofollow" target="_blank">Jure Atanackov</a>, geolog, Geološki zavod Slovenije;</li> <li>Matjaž Dolšek, profesor potresnega inženirstva na <a href="https://twitter.com/UL_FGG" rel="nofollow" target="_blank">Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo</a>.</li></ul>

Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa?

V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?Gosti:  prof. dr. Marko Uršič, filozof in pisatelj doc. dr. Igor Žunkovič, Oddelek za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov Andrej Detela, znanstvenik, raziskovalec, filozof in pesnik Jure Karas, diplomirani komparativist in filozof

V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala? <h4>Gosti:</h4> <ul> <li>prof. dr. Marko Uršič, filozof in pisatelj</li> <li>doc. dr. Igor Žunkovič, Oddelek za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani,</li> <li>dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov</li> <li>Andrej Detela, znanstvenik, raziskovalec, filozof in pesnik</li> <li>Jure Karas, diplomirani komparativist in filozof</li></ul>

Ob prazniku kulture: Znanost se je rodila v verzih

Perfect podcasts for all podcasts at MMC RTV Slovenija. I live in Sweden and i am very thankful that you guys are doing all this.  I appreciate it very much.  I can not say nothing bad, all good !! Keep on going with everything!!

Perfect

Frekvenca X

What is this?
1 quote, 3 ideas & 1 question from a carefully curated podcast episode.
Every Monday & Wednesday.

Want a 3rd insight and episode every week? Email me at curation@owltail.com.

OwlTail

OwlTail 1-3-1

The best podcast episodes on global issues affecting everyone. Covering topics such as the #metoo movement, climate change, the impact of technology and some of the biggest global issues facing us right now. For anyone interested in learning more about the world, and some of the issues we're facing, pick an episode below and start listening! Add episodes you're interested into your queue below!