OwlTail

Cover image of Didier Eribon

Didier Eribon

15 Podcast Episodes

Latest 4 Feb 2023 | Updated Daily

Episode artwork

Conversation avec le sociologue Didier Eribon – L'Opéra est-il un genre bourgeois ?

Forum Opéra

Sous cet intitulé un peu provocateur – et très simpliste – nous avons souhaité initier une conversation avec le sociologue Didier Eribon, auteur du célèbre Retour à Reims, sur une problématique réelle du monde de l'opéra. Ce genre, financé par la communauté, s'adresse-t-il équitablement à tous les membres de la société, indépendemment des strates qu'ils occupent ? Quelques livres de Didier Eribon à commander dans votre réseau de librairies indépendantes : La Société comme verdict Flammarion / Champs, 2020Commander sur Leslibraires.fr Retour à Reims Flammarion / Champs, 2018Commander sur Leslibraires.fr Réflexions sur la question gay Flammarion / Champs, 2009 Commander sur Leslibraires.fr

29 Jun 2022

Episode artwork

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Sobotno branje

Knjiga z naslovom Vrnitev v Reims, avtorja Didiera Eribona, v slovenskem prevodu Iztoka Ilca je izšla letos pri založbi Cf., je zanimiv žanrski hibrid med avtobiografijo in esejistiko, leposlovjem in teorijo, po njej pa je bil leta 2021 posnet tudi dokumentarni film. V prvi vrsti gre za intimno pripoved o odraščanju v deprivilegiranemu nižjemu delavskemu razredu v drugi polovici prejšnjega stoletja, pripoved skozi katero pa avtor preizprašuje lastno pozicijo nekoga, ki se je tekom življenja zavihtel med ugledne intelektualce in pobegnil iz provincialnega okolja. Didier Eribon tematizira sram in krivdo, ki je s tem povezana in načine iskanja lastne identitete ter avtonomije, hkrati pa obračuna s preteklostjo, ki ga je neizbrisno zaznamovala. Pronicljivo prepleta intimne spomine na svoje otroštvo s sociološko analizo vzrokov za perpetuiranje represije dominantnega razreda nad drugimi. Opisuje zaznamovanost zaradi razreda in homoseksualnosti, opisuje odnos belih moških do žensk in tragičen položaj francoskih delavk ter trpljenje in stigmo, ki jo prinese življenje v revščini, pod drobnogled pa postavi tudi razloge za obrat francoskega delavstva v politično desno smer oziroma za porast podpore populistični Nacionalni fronti. Knjigo Vrnitev v Reims nam je predstavil prevajalec Iztok Ilc.

13mins

18 Jun 2022

Similar People

Episode artwork

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

7. stran

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbiVrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

9mins

15 May 2022

Episode artwork

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Ocene

Avtorica recenzije: Silvija ŽnidarBralka: Eva Longyka MarušičPrevedel Iztok Ilc; Ljubljana: *cf, 2021Da je osebno politično, gotovo dokazuje Didier Eribon v delu Vrnitev v Reims. Forma dela, ki prepleta in spaja avtofikcijo, teoretske pristope – vezane na Foucaulta, Sartra in Bourdieuja – in zgodovinska dejstva, je povsem ustrezna in skladna z namenom avtorja oziroma njegovega teksta: v njem se nam razkriva kot pripadnik delavskega razreda, razgalja identiteto, ki jo je pred tem skrbno zakrival in zatiral, ob tem pa piše tudi o tem, kaj pomeni izhajati iz nižjega, delavskega razreda, kako ta določa subjekta, kako oblikuje in zaznamuje kolektiv. Vrnitev v Reims ni zgolj avtorjevo svojevrstno »obračunavanje« s svojo preteklostjo, identiteto, ampak tudi poklon delavcem, empatična anatomija tega sloja in njegove zgodovinske umestitve. »Da sem se iznašel, sem se moral najprej od vsega ločiti,« pravi Eribon. Vrnitev v Reims je zato velikopotezna vrnitev k temu, kar je bilo ločeno, potlačeno. Delo se v svojem bistvu formira in začne iz občutka sramu in svojevrstnega žalovanja. Ko avtorju umre sicer ne preveč ljubljeni oče, od katerega – in pravzaprav od celotne družine – se je že zdavnaj odtujil, se v njem zruši nekakšna zapora, s katero se je ogradil od preteklosti, ki se je je zaradi delavskega ozadja sramoval. Eribon si predoči ta občutek sramu, ga prevprašuje in reflektira, zakaj se je sploh pojavil, pri čemer gre ob pisanju o njem tudi onkraj njega. Vrnitev v Reims tako deluje kot nekakšna izpoved, pospremljena s skrbnim motrenjem in samoanalizo, ki na neki način obračunava z dvema represijama: avtor razčiščuje z zanikanjem svojega porekla, s čimer se je sicer šele lahko vzpostavil kot samostojen subjekt, nato pa se iz tega loti preučevanja represije dominantnega razreda nad delavskim. Kajti kot že prej bell hooks v knjigi Naša pozicija: razred je pomemben, tudi Eribon ugotavlja, da je razred relevanten: ne le pri oblikovanju individuuma, ampak tudi pri njegovem pozicioniranju v družbi in na trgu, priložnostih, ki jih dobi. Skozi avtorjevo avtobiografsko pripoved lahko spoznavamo težko zgodbo večine delavskih družin v Franciji, tukaj časovno »zamejeno« nekje od druge polovice 20. stoletja naprej. Še posebej nas »zadenejo« popisi garaštva avtorjeve mame oziroma usode žensk, ki so hkrati vzgajale otroke in pomagale pri vzdrževanju družine, pri čemer so bile kot delavke še bolj ranljive in izpostavljene kot moški. Ljudje brez pravega družbenega kapitala so bili po Eribonu sicer vselej že vnaprej determinirani, obsojeni na težko delo, zgaranost, kar se je prenašalo iz roda v rod: težko je bilo izstopiti, se povzpeti nad svoj razred, neenakost se je vselej reproducirala. Kot pronicljivo piše Eribon, k temu ne pripomore le dominantna, meščanska ideologija, ki si prizadeva za ohranitev razlik, temveč tudi šolski sistem, ki delavske otroke opremlja zgolj s funkcionalnim znanjem, da bodo lahko nadaljevali pot kot delavci, ter jim pri nadaljnji izobrazbi in karieri ne daje enakih priložnosti kot otrokom iz premožnejših, bolj izobraženih družin, ki v šolo prihajajo že z nekim kulturnim in intelektualnim kapitalom. Ena izmed najbolj »aktualnih« analiz oziroma ugotovitev Vrnitve v Reims je razčlenitev vzpona desnice, Nacionalne fronte oziroma njene priljubljenosti med francoskim delavstvom, ki je še v šestdesetih in sedemdesetih letih zavzeto volilo levico. Eribon opozarja, da je do tega prišlo, ker je levica začela omalovaževati, zanemarjati delavstvo, ga izključila iz svojega diskurza: »Iz političnega in intelektualnega diskurza ter iz javnosti niso izginili samo »delavsko gibanje«, njegove tradicije in boji, temveč delavci sami, njihova kultura, njihove življenjske okoliščine, njihova stremljenja«. Izdani volivci so se tako obrnili k tistim, za katere se je zdelo, da jim še omogočajo neko priznanje obstoja. Pri tem je desničarska Nacionalna fronta najbolj izrabila rasistični diskurz, ki je imel že pred tem močno prezenco med delavstvom. Vsekakor gre za pretanjeno, daljnovidno analizo, ki jo lahko uporabimo tudi za interpretiranje trenutnih političnih razmer, ne navsezadnje tudi na naših tleh. Delo Vrnitev v Reims preveva nekakšna emancipatorna težnja. Najprej na ravni posameznika, avtorja, ki se je vse življenje boril proti žalitvam zaradi svoje homoseksualnosti in se ravno nasproti tem žalitvam oblikoval, si prilastil lastno osebnost. Nato pa seveda na širši družbeni ravni, ko se Eribon postavi na stran zatiranih, odrinjenih, ko razkriva nepravične mehanizme družbenega in ekonomskega razslojevanja. Pisec pri tem seveda nikakor ne deluje utopično, zaveda se omejitev teorije in literature, vendar se mu zdi pomembno postavljati nove perspektive, biti kritičen, kar pripomore k vsaj nekakšnemu premikanju mej. Na koncu lahko rečemo, da je Vrnitev v Reims izjemno delo. Skozi razrahljano, dostopno teorijo in osebno noto avtofikcije se približuje različnim sferam bralstva ter lucidno in jasno predstavlja akutno problematiko razrednih hiearhij, delavstva. Čeprav je zgodba avtorjeve družine in njenega okolja zapisana v polpretekli zgodovini, je pripoved univerzalna in še kako aktualna tudi danes. Trezno in povsem nevsiljivo nas opominja, da moramo razbirati strukture represije, tako na individualni kot kolektivni ravni, in da je v boju proti kapitalizmu oziroma vladajoči ideologiji vsekakor pomembna kolektivna mobilizacija, skupno delovanje posameznikov in posameznic. Če zaključimo s Sartrovo mislijo, ki jo navaja tudi Eribon: »Pomembno ni to, kar delajo iz nas, temveč kaj sami delamo iz tega, kar so naredili iz nas.«

6mins

5 May 2022

Most Popular

Episode artwork

Het Ezelsoor: Jeroen Rijnders over Didier Eribon

Studium Generale UU Podcast

In het Ezelsoor spreekt programmamaker Erwin Maas met denkers over hun favoriete passage. Live vanaf de Utrechtse Dag van de Filosofie 2022. In deze aflevering: filosoof dr. Jeroen Rijnders (UU) over de Franse socioloog Didier Eribon. Waarom doet klasse er nog steeds toe?

19mins

5 Apr 2022

Episode artwork

#57 Powrót do Reims, Didier Eribon

Na miły book - podcast literacki

Esej autobiograficzny. Autor wraca na francuską prowincję i mierzy się z własnym wstydem, którego powody upatruje w robotniczym pochodzeniu, seksualności i społecznym wykluczeniu. Tłumaczenie: Maryna Ochab, Wydawnictwo Karakter.

23mins

9 Jan 2022

Episode artwork

The Art of Assembly – Agonistic Gatherings (Didier Eribon, Chantal Mouffe & Florian Malzacher)

New Art on Air – Der Podcast von brut Wien

More Videos, texts and podcasts of the series on: art-of-assembly.net The assemblies of the numerous square occupations during the last decade have often been laboratories of radical forms of democracy, experimenting with non-hierarchical structures and consensus models instead of majority voting. While watching these movements with sympathy, political theorist Chantal Mouffe emphasises also the necessity of dissensus, of an agonistic pluralism in which adversaries openly fight for their hegemonic projects. Philosopher and sociologist Didier Eribon reflects on the conditions and the limits of such mobilisations and insists on the unsurpassable plurality of movements like the gilets jaunes in France, or more recently, the massive strikes and protests against the demolition of the public sector, as well as the demonstrations against racism etc. In the 7th edition of “The Art of Assembly” Eribon and Mouffe discuss how much agonism social movements can bare and how the diversity of democratic demands should be addressed.The Art of Assembly – Gesellschaftsspiele, a series by Florian Malzacher and brut Wien, in cooperation with Münchner Kammerspiele, Wiener Festwochen and Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platz

1hr 55mins

22 Sep 2021

Episode artwork

VII: Agonistic Gatherings (Didier Eribon, Chantal Mouffe & Florian Malzacher)

Gesellschaftsspiele: The Art of Assembly

The assemblies of the numerous square occupations during the last decade have often been laboratories of radical forms of democracy, experimenting with non-hierarchical structures and consensus models instead of majority voting. While watching these movements with sympathy, political theorist Chantal Mouffe emphasises also the necessity of dissensus, of an agonistic pluralism in which adversaries openly fight for their hegemonic projects. Philosopher and sociologist Didier Eribon reflects on the conditions and the limits of such mobilisations and insists on the unsurpassable plurality of movements like the gilets jaunes in France, or more recently, the massive strikes and protests against the demolition of the public sector, as well as the demonstrations against racism etc. In the 7th edition of “The Art of Assembly” Eribon and Mouffe discuss how much agonism social movements can bare and how the diversity of democratic demands should be addressed.SpotifyGoogle PodcastsApple Podcast

1hr 55mins

21 Sep 2021

Episode artwork

Thomas Ostermeier liest "Rückkehr nach Reims" von Didier Eribon - Hörprobe

ROOF Music / tacheles! - Hörbuch, Kabarett & Musik aus Bochum

Als sein Vater stirbt, reist Didier Eribon zum ersten Mal nach Jahrzehnten in seine Heimatstadt. Gemeinsam mit seiner Mutter sieht er sich Fotos an - das ist die Ausgangskonstellation dieses Werks, das autobiografisches Schreiben mit soziologischer Reflexion verknüpft. Eribon realisiert, wie sehr er unter der Homophobie seines Herkunftsmilieus litt und dass es der Habitus einer armen Arbeiterfamilie war, der es ihm schwer machte, in der Pariser Gesellschaft Fuß zu fassen. Darüber hinaus liefert er eine Analyse des sozialen und intellektuellen Lebens seit den fünfziger Jahren und fragt, warum ein Teil der Arbeiterschaft zum Front National übergelaufen ist. Das Buch sorgt seit seinem Erscheinen international für Aufsehen. So widmete Édouard Louis dem Autor seinen Bestseller "Das Ende von Eddy". Copyright der deutschen Ausgabe Suhrkamp Berlin 2016. Aus dem Französischen von Tobias Haberkorn.

15 Mar 2021

Episode artwork

Didier Eribon: "Chaque phrase que j'écris porte la trace de mon exil"

Chacun sa route

durée : 00:54:36 - Chacun sa route - Le sociologue Didier Eribon nous fait visiter les coins cachés des constructions sociales: du milieu ouvrier aux transfuges de classe, en passant par la sélection scolaire et son enfance à Reims.

54mins

21 Jul 2020

Loading